UPRS Sodba I U 1200/2020-22

Jedro

V postopku nadzora se uporablja ZIN (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1). Ta nima pravil o izreku odločbe, zato pride v poštev 213. člen ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN). Ta v šestem odstavku zahteva, da je izrek kratek in določen. Pojem določnosti se nanaša na vsebino pravic ali obveznosti oziroma pravnih koristi. Z drugimi besedami, izrek mora biti konkreten (točno opredeljeno ravnanje ali opustitev) in nedvoumen.

Uporaba dokazov v ožjem pomenu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Pomembna je zlasti pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče. Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba tožene stranke številka 06104-3/2020/5 z dne 21. 7. 2020 se odpravi in se ji zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 347,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1. V postopku nadzora je tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost iz 11. a) točke regulatorne odločbe številka 38244-2/2017/19 z dne 5. 12. 2017 (v nadaljevanju: Regulatorna odločba). Z izpodbijano odločbo ji je naložila, da za leto 2018 predloži celovit prikaz ločenih računovodskih evidenc za dejavnost veleprodajnega osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg za storitve iz 11. d) točke Regulatorne odločbe. Pri tem je bila dolžna upoštevati stroškovne osnove tekočih stroškov (CCA) in metodologijo dolgoročnih prirastnih stroškov (LRIC).

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

2. Opisani odločitvi je tožeča stranka nasprotovala. Poudarila je, da se o očitkih v izpodbijani odločbi ni imela možnosti izjaviti. Opozorila je, da se je tožena stranka oprla na Poročilo gospodarske družbe A., d. o. o., Ljubljana z dne 17. 11. 2019 (v nadaljevanju: Poročilo), ki ni nastalo v nadzorstvenem postopku. Po njeni oceni izrek izpodbijane odločbe ni jasen in določen, obrazložitev pa je pomanjkljiva. Predmet nadzora je bilo izpolnjevanje obveznosti po 11. a) točki in ne domnevne kršitve 11. d) točke Regulatorne odločbe. Toženi stranki je posredovala LRIC model za širokopasovne storitve. Nekatere cene dostopa na trgu 3b pa so bile oblikovane z upoštevanjem gospodarske ponovljivosti (ERT). Gospodarska družba A., d. o. o., Ljubljana je pregledala ločene računovodske evidence za leto 2017. Njena ugotovitev, da niso vsebovale členitve storitev po kriterijih Regulatorne odločbe za trg 3b, ni pravilna. Tožeča stranka jo je opravila za vse pomembnejše storitve v letu 2018, računovodske evidence pa je pripravila na podlagi CCA in LRIC. Po 11.a) točki Regulatorne odločbe je bila dolžna ločiti računovodske evidence za dejavnosti veleprodajnega osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg od ostalih dejavnosti; točka 11 d) pa vsebuje zahtevo za ločene računovodske evidence za tam naštete storitve. Sodišču je predlagala, da izpodbijano odločbo izreče za nično, podredno pa, da jo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Svoja stališča je tožeča stranka ponovila v nadaljnji vlogi. Po njenem mnenju prvoten poziv k izjasnitvi ni bil obrazložen, v poznejšem pa je izostala navedba o kršitvah 11. a) in d) točke Regulatorne odločbe. Poročilo je gradivo iz drugega postopka, ima naravo izvedenskega mnenja, zato se tožena stranka nanj ne bi smela nasloniti. Izrek izpodbijane odločbe bi moral določno opisati kršenje, saj je tožena stranka zahtevala njeno odpravo.

4. V odgovoru na tožbo je tožena stranka vztrajala pri že danih razlogih. Postopek nadzora v zvezi z izvajanjem 11. točke Regulatorne odločbe je bil uveden po uradni dolžnosti. O tem in o sami vsebini obveznosti je obvestila tožečo stranko. Pozvala jo je, da pojasni ugotovljene nepravilnosti, zakaj model ne vsebuje celovitega prikaza računovodskih evidenc - prikaza prihodkov po posameznih storitvah in trgih ter ločenega prikaza po vseh kriterijih. Tožeča stranka je bila dolžna voditi ločene računovodske evidence po CCA in LRIC metodologijah za vse storitve. Na ta in kasnejši poziv se je tožeča stranka odzvala, se obširno in konkretno opredelila, pri tem pa ni omenila morebitnih nejasnosti. Poročilo je tožena stranka pridobila v okviru neodvisnega pregleda. V slednjem je tožeča stranka sodelovala, z njim je bila seznanjena in je imela možnost nanj podati svoje pripombe. Izpodbijana odločba zagotavlja spoštovanje Regulatorne odločbe. Le-ta pa v 11. točki določa enotno obveznost vodenja ločenih računovodskih evidenc. V izrek izpodbijane odločbe zato sodi le ukrep za odpravo kršitve.

Sojenje po sodnici posameznici

5. Če gre za enostavno dejansko in pravno stanje lahko sodišče odloča po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1¹). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6. Rešitev tega upravnega spora se skriva v pravilnem tolmačenju prava, to je uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP²) in Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1³). Pri tem je v bistvenem primerljiv z zadevo I U 1191/2020, o kateri je sodišče že pravnomočno odločilo. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 30. 3. 2023).

Sojenje brez glavne obravnave

7. S soglasjem strank je sodišče odločilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP⁴ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji so se namreč odpovedale (listovni številki spisa 50 in 53; drugi odstavek 279.a člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

Dokazni postopek

8. V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

9. Poziva za izjasnitev številka 06104-2/2022/2 z dne 9. 3. 2022 in Ponovnega poziva izjasnitev številka 06104-2/2022/11 z dne 31. 5. 2022 sodišče ni vzelo v obzir. Poleg tega, da tožeča stranka teh listin ni omenila v tožbi,⁵ je sama pojasnila,⁶ da so bile oblikovane po izdaji izpodbijane odločbe.⁷

10. Dalje, predloga tožeče stranke za vpogled v upravni spis številka 4300-22/2018 in postavitev izvedenca ustrezne stroke, je sodišče zavrnilo (drugi odstavek 287. ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). V prvi vrsti tako opredeljena dokaza nista določna. Sodišču ni znano, katere listine je imela tožeča stranka v mislih; kaj točno naj bi pregledalo.⁸ Sicer velja, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se opira v podkrepitev svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). V tem oziru sodišče dokazov, na katere se je tožeča stranka sklicevala, ni pa predložila, ni obravnavalo.⁹ Kar pa se tiče izvedenca, sodišče izvede ta dokaz, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Tožeča stranka ni navedla ne strokovnega vprašanja, za katerega bi bilo potrebno znanje izvedenca, niti njegove stroke. Povrh tega dokaza ni ponudila v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti ni razložila, zakaj to ni storila (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).¹⁰ Sodišče je zato tudi ta dokaz zavrnilo. Nenazadnje pa, kot bo vidno iz nadaljnje obrazložitve, našteti dokazi niso bili pomembni za rešitev tega upravnega spora (tretji odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

11. Prebralo pa je ostale listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A5 in upravni spis številka 06104-3/2020).

K I. točki izreka

12. Tožba je utemeljena.

Uporabljeno materialno pravo

13. Tožena stranka nadzira izvajanje določb ZEKom-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, razen v primerih, ki spadajo v pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Opravlja tudi nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov in ukrepov, ki jih sprejema na podlagi ZEKom-1 ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov (prvi odstavek 221. člena ZEKom-1). Če pri nadzoru fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb ZEKom-1 ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov ali ukrepov, ki jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo v razumnem roku (prvi odstavek 224. člena ZEKom-1). Po prejemu odgovora ali po poteku roka za odgovor lahko zahteva ustavitev kršitve takoj ali v razumnem roku ter hkrati sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti (drugi odstavek 224. člena ZEKom-1). Če ukrepi niso bili izpolnjeni v določenem roku, lahko tožena stranka ob resnih in ponavljajočih se kršitvah z odločbo prepove nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja (peti odstavek 224. člena ZEKom-1). V takem primeru lahko izreče globo za prekršek za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev morebiti pozneje odpravljena (šesti odstavek 224. člena ZEKom-1).

14. V postopku nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če z ZEKom-1 ni določeno drugače (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1).¹¹ Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN¹²) ali s posebnimi zakoni, ki urejajo delovanja inšpekcij, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP¹³; drugi odstavek 3. člena ZIN).

15. Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi (prvi odstavek 164. člena ZUP). Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (drugi odstavek 164. člena ZUP). Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o zadevi. Dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledu sporno ali kaj je treba dokazati (prvi odstavek 165. člena ZUP).

16. Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člena ZUP). Med ostalim je uradna oseba, ki vodi postopek dolžna stranki omogočiti, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih (2. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP), da sodeluje pri izvedbi dokazov (3. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP), da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP) in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP).

17. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke; prvi odstavek 9. člena ZUP). Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

Presoja v obravnavanem primeru

O ničnosti

18. Uvodoma je sodišče preverilo ali je izpodbijana odločba nična. Tožeča stranka je namreč trdila, da je ni mogoče izvršiti (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

19. Tožena stranka je izvedla nadzor nad tožečo stranko pri izvajanju Regulatorne odločbe (prvi odstavek 224. člena ZEKom-1). S slednjo je bilo tožeči stranki med drugim naloženo, da loči računovodske evidence na podlagi CCA in LRIC in v okviru katere je morala voditi računovodske evidence za dejavnost veleprodajnega osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg ločeno od evidenc za ostale dejavnosti (11. točka Regulatorne odločbe).

20. Nična je odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Neizvršljivost je lahko pravne ali dejanske narave. V prvem primeru izrek odločbe nasprotuje pravnemu redu do te mere, da je glede na dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Dejanska neizvršljivost pa pomeni, da odločitve objektivno gledano ni mogoče izvršiti.¹⁴

21. Pričujoča zadeva ni taka. Izrek izpodbijane odločbe ne nasprotuje pravnemu redu, vsebovani ukrep pa je objektivno¹⁵ mogoče izvršiti. Tožena stranka je naložila tožeči stranki, da odpravi kršitev obveznosti iz Regulatorne odločbe na način, da izroči celovit prikaz ločenih računovodskih evidenc za leto 2018 za dejavnost veleprodajnega osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg za storitve iz 11. d) točke Regulatorne odločbe z upoštevanjem CCA in LRIC. Kot tak je izrek določen; obveznost tožeče stranke je opredeljena.

22. V postopku nadzora se uporablja ZIN (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1). Ta nima pravil o izreku odločbe, zato pride v poštev 213. člen ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN). Ta v šestem odstavku zahteva, da je izrek kratek in določen. Pojem določnosti se nanaša na vsebino pravic ali obveznosti oziroma pravnih koristi.¹⁶ Z drugimi besedami, izrek mora biti konkreten (točno opredeljeno ravnanje ali opustitev) in nedvoumen.

23. Povzeto potrjuje tudi sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu X Ips 37/2021 z dne 9. 6. 2021 na splošno razpravljalo o določnosti izreka,¹⁷ ki nalaga obveznost (13. in 14. točka), kot tudi o izreku ukrepa po 224. členu ZEKom-1. Slednji mora biti ustrezen in sorazmeren za odpravo ugotovljene nezakonitosti. Gre torej za ravnanja, ki vzpostavijo zakonito stanje; ukrep je ustrezen le, če to lahko doseže.¹⁸

24. Kot rečeno, je izrek izpodbijane odločbe določen, natančen, jasen in kot tak ne dopušča različnih tolmačenj. Vsebuje predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti¹⁹ tožeče stranke. Ta mora za leto 2018 predložiti celovit prikaz ločenih računovodskih evidenc za dejavnost veleprodajnega osrednjega dostopa na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg za storitve iz 11. d) točke Regulatorne odločbe in pri tem upoštevati CCA in LRIC. Ne drži, da ni določeno, kako naj tožeča stranka izvrši naložen ukrep, zahtevano ravnanje je konkretno opredeljeno. Prav tako ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je izraz „celovit“ pomensko odprt. Beseda „celovit“ se nanaša zgolj na to, da mora prikaz ločenih računovodskih evidenc zajeti vse kriterije iz 11. a) točke za vse storitve iz 11. d) točke Regulatorne odločbe. To pomeni, da mora tožeča stranka ločiti računovodske evidence po LRIC za storitve iz 11. d) točke Regulatorne odločbe in jih obenem prilagoditi po CCA v skladu z 11. a) točko Regulatorne odločbe za leto 2018. V tem pogledu očitek o nelogičnosti izreka ni umesten.

25. Navsezadnje stališče tožeče stranke, da v izrek izpodbijane odločbe sodi tudi ugotovljena kršitev, ni osnovano. Na tem mestu se sodišče sklicuje na zgoraj citirana pravila drugega odstavka 224. člena ZEKom-1. Cilj odločbe, izdane v postopku nadzora je ustavitev kršenja in odprava nepravilnosti. Zadnji so namenjeni ustrezni in sorazmerni ukrepi. Posledično so ti v izreku odločbe o nadzoru.

O Poročilu

26. Tožena stranka je 24. 3. 3030 po uradni dolžnosti uvedla nadzorni postopek v zvezi z izvajanjem obveznosti po Regulatorni odločbi (v nadaljevanju: nadzorni postopek ali postopek nadzora) in sicer glede ločitve računovodskih evidenc na podlagi CCA in LRIC. Med drugim je tožečo stranko pozvala, da razloži, zakaj Model ločenih računovodskih evidenc za leto 2018 ne vsebuje prikaza prihodkov po posameznih storitvah in trgih ter ločenega prikaza po vseh kriterijih iz Regulatorne odločbe.²⁰ Po prejemu njenega odgovora, je tožena stranka zahtevala dodatno pojasnilo in obenem prvič v tem postopku omenila Poročilo.²¹ Zapisala je, da po oceni družbe A., d. o. o., Ljubljana, model tožeče stranke ni ustrezen.

27. Stranki sta enotni, da je pred uvedbo postopka nadzora, tekel postopek neodvisnega pregleda ločenih računovodskih evidenc in prodajnih stroškov tožeče stroške na upoštevnih trgih 3a in 3b številka 4300-22/2018 (v nadaljevanju: postopek pregleda). Namen tega postopka je bilo zbiranje podatkov in njihov neodvisen pregled. Tega je opravila A., d. o. o., Ljubljana in o njem izdala Poročilo.²²

28. Sodišče je prepričano, da je tožeča stranka prejela Poročilo in sicer njegovo končno različico naslovljeno Drugi osnutek poročila z dne 27. 11. 2019.²³

29. Končno ni dvoma, da se je tožena stranka oprla na Poročilo. V izpodbijani odločbi je zapisala, da A., d. o. o., Ljubljana, ločene računovodske evidence tožeče stranke „ocenjuje kot neustrezne, kajti celic, ki bi prikazovale členitve storitev v skladu s kriteriji odločbe za trg 3b v modelu ni našla“.²⁴

30. Kot že omenjeno, se v postopku nadzora uporablja ZIN (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1). Ta tudi glede dokazovanja nima pravil. Sodišče se je zato naslonilo na ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN).

31. Jasno je, da je tožena stranka uporabila Poročilo kot dokaz. Pri tem se ni opredelila, ali ga je vzela v obzir kot izvedensko mnenje v pomenu 189. člena ZUP (ker je bilo za ugotovitev ali presojo pomembnega dejstva bilo potrebno strokovno znanje) ali kot listino iz drugega postopka v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP. Za prvo sicer velja, da v primerih, ko tožena stranka razpolaga s potrebnim (lastnim) strokovnim znanjem, izvedenca ni treba postaviti.²⁵

32. Po ZUP se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek 164. člena ZUP). Stranka ima seveda možnost, da se izjavi tako o vsebini dokaza, kot rezultatu dokazovanja (tretji odstavek 146. člena ZUP).²⁶ To pravilo je odsev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije²⁷ in iz nje izpeljanega temeljnega načela zaslišanja strank v upravnem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP).²⁸ Uporaba dokazov v ožjem pomenu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Pomembna je zlasti pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče. Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.²⁹

33. Nastopil je položaj, v katerem je tožena stranka vzela v obzir Poročilo, tožečo stranko pa ni seznanila ne z naravo tega dokaza, uspehom dokazovanja, niti ji ni dala v tem pogledu možnosti, da se o naštetem izjavi. Povedano drugače, tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti Poročilo, ji razložiti kako ga bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

34. Na tem mestu sodišče še pripominja, da tožena stranka lahko vzame v obzir izvedensko mnenje iz drugega postopka in ga v celoti ali deloma uporabi. Tak dokaz ni izvedensko mnenje, temveč listinski dokaz.³⁰ Mora pa, kot že poudarjeno, dati stranki možnost, da se o dokazu in uspehu dokazovanja izreče v nadzornem postopku. Taisto velja za primer postavitve izvedenca po prvem in drugem odstavku 189. člena ZUP, pri tem da mora tožena stranka spoštovati (posebna) pravila izvedbe dokaza z izvedencem (189. do 197. člen, 4. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP).

35. Tožena stranka ni sledila zgoraj omenjenim pravilom ZUP (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (65. člen ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Slednja jo mora obravnavati v skladu z danimi stališči sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

36. Tožeči stranki je sodišče priznalo povračilo stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik³¹). Le-ti znašajo 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 347,70 EUR (prvi odstavek 2. člena in drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

-------------------------------
¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 109/2012 z dne 31. 12. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 81/2015 z dne 30. 10. 2015, 40/2017 z dne 21. 7. 2017 ter določbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-65/13-19 z dne 3. 7. 2014 in U-I-49/17-24. U-I-98/17-24 z dne 28. 3. 2019.
⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
⁵ Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka ter sodbo I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka.
⁶ Tako v pripravljalni vlogi z dne 16. 11. 2022, listovna številka spisa 38.
⁷ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
⁸ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 924/2006 z dne 28. 5. 2009, 8. točka, II Ips 301/2006 z dne 4. 12. 2008, sedmi odstavek in II Ips 231/2003 z dne 6. 5. 2004, deseti odstavek.
⁹ To so listine, ki jih je oblikovala tožeča stranka sama, torej izhajajo od nje (model ločenih računovodskih evidenc tožeče stranke za leto 2018, odgovor tožeče stranke z dne 16. 12. 2019, datoteki 78A_Copy of Model 2018-12-24 AKOS ERT LRIC+ERT v5.xlsb in Analysys Mason LRE_81_2017 FAC and LRIC 22-11-2018.docx), kot tudi odgovor tožene stranke z dne 16. 12. 2019.
¹⁰ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 1613/2006 z dne 10. 9. 2009, 9. točka, X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
¹¹ Primerjaj še prvi odstavek 191. člena ZEKom-1: tožena stranka vodi postopek in izdaja odločbe ter druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če z ZEKom-1 ni določeno drugače.
¹² Objavljen v v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 56/2002 z dne 28. 6. 2002, 26/2007 z dne 23. 3. 2007 in 40/2014 z dne 3. 6. 2014.
¹³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
¹⁴ Primerjaj odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 5/2022 z dne 15. 3.2023, 23. točka, X Ips 4/2019 z dne 23. 10. 2019, 18. točka, I Up 164/2016 z dne 5. 1. 2017, 15. točka, X Ips 242/2013 z dne 2. 9. 2015, 23. točka in tam naštete sodbe, X Ips 748/2006 z dne 30. 8 2007, štirinajsti odstavek. Primerjaj še Vilko Androjna, Erik Kerševan; Upravno procesno pravo, Ljubljana, GV Založba, 2006, stran 594.
¹⁵ Objektivnost se izraža v tem, da nihče in pod nikakršnimi pogoji ne more izvršiti odločbe (Janez Čebulj: Komentar Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 741).
¹⁶ Polonca Kovač: Komentar Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 437.
¹⁷ Pri tem je analiziralo do takrat obstoječo sodno prakso (13. točka tega sklepa).
¹⁸ 16. točka citiranega sklepa.
¹⁹ Vilko Androjna, Erik Kerševan; Upravno procesno pravo, Ljubljana, GV Založba, 2006, stran 413.
²⁰ Poziv na izjasnitev z dne 24. 3. 2020.
²¹ Dodaten poziv na izjasnitev z dne 10. 6. 2020.
²² Tako tožeča stranka v tožbi, listovna številka spisa 4 in tožena stranka v odgovoru na tožbo, listovna številka spisa 24.
²³ Tožeča stranka je priznala, da je prejela Drugi osnutek poročila z dne 27. 11. 2019 (listovna številka spisa 5) in ni oporekala toženi stranki, da je to končna verzija Poročila.
²⁴ Prvi odstavek na 5. strani izpodbijane odločbe.
²⁵ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 286/2012 z dne 4. 4. 2013, 9. točka.
²⁶ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 11. in 12. točka.
²⁷ Objavljena v Uradni listih Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013.
²⁸ Tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločitvah Up-171/00-16 z dne 12. 7. 2001, 7. točka in Up-345/00 z dne 10. 1. 2002, 10. točka. Enako sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 12. točka.
²⁹ Rajko Pirnat: Komentar Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 207.
³⁰ Rada Sitar: Komentar Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 335.
³¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2023

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 990/2021-36
• UPRS Sodba I U 1596/2019-33
• UPRS Sodba I U 540/2019-9